To je esej. Vsebuje nasvet ali mnenje enega ali več sodelavcev Wikipedije. Ta stran ni enciklopedijski članek in tudi ne pravilo ali smernica Wikipedije,saj ga skupnost ni temeljito proučila. Nekateri eseji predstavljajo široko sprejete norme, drugi pa le stališče manjšine.

Ta Wikipedijina stran potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za čiščenje ni podan. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati to Wikipedijino stran .

Ta članek vsebuje podatke, ki so morda napačni. Prosimo, pomagaj zagotoviti, da so sporni podatki podprti z zanesljivimi viri. Glej ustrezno razpravo na pogovorni strani.

Wikipedija je prosta enciklopedija, ki jo soustvarjajo sodelavci z vsega sveta. Spletišče je WikiWiki, kar pomeni, da lahko preprosto s klikom na povezavo »uredi«, ki jo najdemo na vseh straneh Wikipedija (z izjemo nekaj zaščitenih strani) vsakdo, skupaj z vami, kadarkoli ureja katerikoli članek. Wikipedija postaja z vsakim dnem bolj uporabno ter uporabljeno orodje, tako pri strokovni kot pri domači uporabi. Sam sistem, ki je povsem odprt in dovzeten za spremembe kateregakoli uporabnika namreč zagotavlja predvsem neverjetno ažurnost, ki ji ni para napram tiskanim oblikam enciklopedij, enormna baza uporabnikov pa poskrbi, da so pokrite tudi teme, ki bi drugače bile spregledane oz. označene za nepomembne.

Wikipedija je začela obstajati 15. januarja 2001. Slovenska Wikipedija s trenutno 187.990 članki deluje od 26. februarja 2002.

Wikipedia je večjezična internetno zasnovana splošna enciklopedija, s prosto vsebino. Članke lahko piše in spreminja kdorkoli, ki ima dostop do te spletne strani. Ime izhaja iz zloženke dveh besed: wiki in enciklopedija. Primarni serverji Wikipedie se nahajajo v Tampi na Floridi, dodatni pa v Amsterdamu in v Seoulu.

Wikipedia uporablja wiki software, ki omogoča več avtorjem hkratno urejanje ter arhiviranje sprememb v bazo. Relevantne članke lahko najdejo s sledenjem povezavam iz enega članka do drugega. Wikipedia ima tudi lastno razvrščanje naslovov; članki so združeni v sistem iskanja po kategorijah. Wikipedio so prvič zagnali v angleški različici 15. januarja 2001, kot dopolnilo Nupedie, pokojne internetne enciklopedije, kjer so članke pisali strokovnjaki. Projekt Wikipedia zdaj nadzoruje neprofitna organizacija Wikimedia Foundation, ki jo je ustvaril Jimmy Wales soustanovitelj Wikipedie. Wikipedia ima več kot 6 milijonov člankov v 250 jezikih. Samo v angleškem jeziku, je člankov več kot milijon in pol. Po promociji je projekt vztrajno naraščal v popularnosti in je sedaj na lestvici enajstih najbolj obiskanih spletnih strani po celem svetu.

Kritiki so v začetku dvomili v Wikipediino zanesljivost in natančnost. Stran je bila kritizirana tudi zaradi njenih šibkih točk v smislu vandalizma, spremenljive kvalitete, neskladnosti, ter zaradi favoriziranja splošnega mnenja. Vendar pa so z dvema študijama zaključili, da je vandalizem kratko obstojen ter da je Wikipedia približno tako natančna kot vse ostale enciklopedije.

Leta 2004 je Wikipedia osvojila dve pomembni nagradi. Prva je Golden Nica for Digital Communities. Del nagrade je bilo 10.000 € in povabilo za predstavitev na PAE Cyberarts Festivalu v Avstriji kasneje tega leta. Druga nagrada pa je bila Webby Award v kategoriji community. Wikipedia je bila nominirana tudi za Best Practices Webby.

Septembra 2004 je bila japonska Wikipedia nagrajena z Web Creation Award s strani japonskega oglaševalskega združenja. To nagrado, ki jo ponavadi podelijo posameznikom, ki so veliko prispevali k razvoju spleta v Japonščini, je sprejel dolgoleten sodelavec v imenu projekta. Zgodovina

Wikipedia se je začela razvijati kot komplementarni projekt Nupedie, brezplačne spletne enciklopedije, katere članke so pisali strokovnjaki in so jih kasneje pregledali po uradnem postopku. Nupedia je bila osnovana 9. marca 2000 in licencirana pod lastno Nupedia Open Content licenco. 10. januarja 2001 je Larry Sanger na mailing listi Nupedia predlagal, da se ustvari wiki kot stranski projekt Nupedie. Wikipedia je uradno začela delovati 15. januarja 2001, kot angleška verzija na http://www.wikipedia.com/. Nevtralno stališče kot politika strani je bila predpisana v njenih začetnih mesecih. V splošnem ni obstajalo veliko pravil in Wikipedia je delovala neodvisno od Nupedie. Prve sodelavce je dobila od Nupedie, Slashdot prispevkov in indeksiranj iskalnikov.

Do konca leta 2001 je zrasla za približno 20.000 prispevkov v 18 jezikih. Do leta 2002 se je razvila v 26 jezikov, 2003 v 46 in do konca leta 2004 v 161 jezikov. Nupedia in Wikipedia sta soobstajali do leta 2003, ko so prvotni serverji prenehali delovati. Larry Sanger in Jimmy Wales sta oba soustanovitelja Wikipedie.

Wales in Sanger pripisujeta koncept uporabe wiki-ja Ward Cunninghamovemu WikiWikiWeb ali Portland Pattern Repository-u. Čeprav Walesu pripisujejo zaslužke za definiranje cilja prosto-urejevalne enciklopedije, Sangerju ponavadi pripisujejo strategijo uporabe wikija za dosego tega cilja.

Februarja 2002 so se uporabniki španske Wikipedia odcepili, da bi zasnovali Enciclopedia Libre, zaradi bojazni pred komercialnim oglaševanjem in pomanjkanjem nadzora nad angleško Wikipedio. Kasneje tega leta je Wales objavil, da Wikipedia ne bo objavljala oglasov. Stran so preselili na wikipedia.org. Od takrat se je kar nekaj različnih projektov odcepilo predvsem zaradi založniških razlogov. Wikinfo ne zahteva nevtralnosti in omogoča originalno iskanje.

Wikimedia fundacija je bila ustvarjena iz Wikipedie in Nupedie 20. junija 2003. 17. septembra 2004 je Wikimedia fundacija podala vlogo na United States Patent and Trademark Office za zaščitno znamko. 10. januarja 2006 so le-to odobrili. Danes ima angleška Wikipedia več kot 1.6 milijona člankov, kar jo postavlja na prvo mesto enciklopedij. Večja je celo od Yongle enciklopedije, ki je držala rekord skoraj 600 let.

Wikipedijina največja prednost ter hkrati pomankljivost je odprtost, vsakdo namreč lahko spreminja ter kreira članke. Težave, ki so nato produkt tega pristopa se neposredno odražajo na kvaliteti/relevantnosti člankov objavljenih na wikipediji ter bi jih lahko razdelili na 2 dela: namerne, kot so vandaliziranje vsebine, prikrito oglaševanje... ,po drugi strani pa je treba zagotoviti kvalitetno vsebino ter objektivnost člankov.

Vandaliziranje bi ponovno lahko razdelili na dva dela; medtem ko je očitno vandaliziranje ponavadi lahko opazno in hitro popravljeno (pri tem je mišljeno vandaliziranje pogosto obiskanih člankov, na relativno očiten način), je Wikipedija veliko bolj dovzetna za t.i. prikrito vandaliziranje oziroma podajanje/spreminjanje prispevkov z na prvi pogled verodostojnimi informacijami predvsem člankov, ki pokrivajo tehnične teme oz. teme, o katerih povprečen posameznik nima toliko znanja. Da bi se izognili takšnim nevšečnostim je zelo zaželeno, da ob objavi določenih informacij na Wikipedijo navedemo naše vire oz. citate ter linke od kod smo le-te povzeli.

Prav tako ima sistem MediaWiki, ki poganja Wikipedijo, vrsto varnostnih mehanizmov. Že sama ogromna baza uporabnikov je varnostni mehanizem zase, saj tako obstaja ogromno število »urednikov« z raznolikim osebnim ozadjem. Le-to omogoča, da so regionalni in kulturni vplivi zmanjšani na minimum, saj onemogoča, da bi določene skupine vsiljevale svojo cenzuro oz. izpostavljale svoje nazore. Sam sistem stremi h kar se da veliki objektivnosti. Ta ogromen krog uporabnikov tudi zagotavlja izjemno dobro pokritost »obstranskih« tem, ki bi bile sicer spregledane. Da bi uporabniki lahko čim hitreje, ter čim lažje zaznali vso to ogromno količino sprememb, do katerih prihaja vsak dan, MediWiki sistem omogoča registriranim uporabnikom, da dodajo članke na t.i. Watchlisto; ta sistem jim nato omogoča neposreden vpogled v vse spremembe, ki so se nedavno zgodile v člankih na njihovi listi. Nadalje- samo brisanje člankov je uporabnikom onemogočeno ter je omejeno le na administrativno osebje, in tudi to briše članke le izjemoma, se pravi v primerih, ko gre za zakonske ali druge nepredvidljive težave.

MediaWiki sistem, med drugim, omogoča uporabo označb, »tagov«, s katerimi uporabniki označujejo oziroma opozarjajo na določene zadeve, na primer:

• {{nereferencirani članek}}, ko so določeni članki predstavljeni predvsem iz enega zornega kota
• {{pristransko}}, ko gre za urejanje člankov brez upoštevanja dolgoročne vrednosti, na primer na podlagi določenih prenapihnjenih medijskih poročilih.
• {{prihodnje}}
• {{popravi}}, tag za članke špekulativne narave,

Uporabniki lahko tudi »prijavijo«, določeno stran kot primerno za pregled vsebine, oz. očiščenje le te.

Ob vseh naštetih zadevah se postavlja vprašanje, kako zanesljiv vir informacij je Wikipedija, predvsem zaradi ti. »Self quality controla«. Prav na to temo je bil pred kratkim objavljen relativno obširen članek na http://technology.guardian.co.uk/opinion/story/0,16541,1599325,00.html, ter v reviji Nature iz leta 2005, kjer so poročali, da so znanstveni članki povsem primerljivi s članki objavljenimi v Encyclopaedia Britannica. Izmed 42 člankov so bile 4 resne napake najdene v Wikipediji ter 3 v Encyclopaedia Britannica.

Še eno izmed resnih vprašanj, ki se zastavlja pri vsem konceptu Wikipedije, so avtorske pravice.

Wikipedia fundation ne drži nikakršnih avtorskih pravic nad članki/fotografijami/skicami objavljenimi na wikipediji. Če bi želeli npr. reproducirati vsebino, ki jo najdete na Wikipediji, lahko to storite, brez da za dovoljenje kontaktirate Wikipedijo. Edina zahetva je, da so kakršnikoli derivati Wikipedijinih del objavljeni pod GNU Free documentacion license. Ta princip je znan kot copyleft(besedna igra na copyright, kjer gre v praksi za nasproten pol copyrightu)

Pod črto Wikipedijina vsebina je lahko distribuirana, kopirana ter modificirana pod pogojem, da nova verzija omogoča enake svoboščine drugim ter priznava avtorje originalnega članka(direktna povezava do originalnega članka).

S tem ko objavljaš na Wikipediji, se avtomatsko strinjaš, da je tvoj tekst objavljen pod GFDL, ter moraš imeti pravice do objave materiala, oz. si povzel material z vira, ki je prav tako pod GFDL licenco.

Objavljanje tujih zaščitenih člankov je nekako »gray area. Lahko sicer objavljaš tuja dela pod »fair use« doktrino, ki omogoča oddajanje zaščitenega materiala, tako objavljena vsebina se mora skladati z pravnim fair use testom v USA. Uporaba takšnih zadev je dovoljena le v primeru, ko ne moreš dobiti/najti virov, oziroma gre za neke zelo specifične zadeve. Dovoljeno pa je tudi objavljanje tujih tekstov v primeru, da pridobiš avtorjevo dovoljenje, vendar v tem primeru je treba na to nekako nakazati oz. sporočiti.

Za linkanje/povezovanje do avtorsko zaščitenih člankov ni potrebenega dovoljenja, če pa uporabniki naletijo na kakršne koli težave ter bi radi najprej slišali mnenja ostalih uporabnikov lahko uporabijo Talk page.

Vsebine na Wikipedi-ji morajo biti strukturirane, kar se razume samo po sebi, saj nas velika količina podatkov vedno zbega, če pa ti podatki niso zapisani urejeno oziroma strukturirano, pa to predstavlja še večjo oviro pri samem brskanju, kar nas posledično tudi odvrne od samega iskanja na nekem določenem mestu.

Do strukturiranja pridemo že pri samem urejanju določenega članka, prav tako kot tudi pri ustvarjanju nove teme. Napisana so pravila, na kakšen način, torej v kakšni obliki naj bodo zapisani članki, ki jih bodisi urejamo, ali pa dodajamo čisto nove. Pri ustvarjanju novega članka ali spreminjanju obstoječega lahko uporabimo tudi HTML ukaze, da zagotovimo pravilen prikaz. Poleg HTML ukazov obstajajo tudi posebej prirejeni ukazi, s pomočjo katerih lahko obogatimo besedilo. Seznam teh ukazov najdemo na strani Wikipedija:Urejanje strani.

Pri ustvarjanju novega članka na Wikipediji nimamo posebnih zahtev, kako točno naj izgleda končna podoba, vendar pa kljub vsemu ne moremo reči, da so članki neurejeni. Prav nasprotno. Vsak ima možnost spreminjanja vsega napisanega, vendar se kljub temu ohranja neka urejenost, strukturiranost. Takšna oblika je hkrati tudi privlačnejša, saj ni neke šablone, ki bi zagotavljala, da bo vsak članek predstavljen na isti način. Tako lahko vidimo članke, ki si med seboj po sami obliki niso niti malo podobni, vseeno pa jim je skupno to, da so urejeni ter pregledni, tako da lahko iz njih na hitro razberemo pomembnejše stvari.

Pomoč za boljšo strukturiranost so zagotovo hiperpovezave na različnih besedah, ki so pogostejše in katerih opis najdemo tudi na sami Wikipedi-i. Tako na primer ne rabimo pisati pomena določene besede posebej zraven v oklepaju, ampak pri samem kreiranju našega članka pri tej besedi določimo povezavo na nek drugi članek, ki predstavlja opis področja, ki ga zajema ta beseda, ali pa opis pojma in podobno.

Zanimiv je princip, da lahko članke ureja vsakdo, saj se na tak način lahko izgubi določena preglednost. Problem se pojavi tudi o verodostojnosti podatkov, ki so navedeni za določen članek, vendar to ni tema našega segmenta, ki govori o strukturiranju.

Kljub temu da ni točno določene strukture oblike zapisov, obstajajo »Pravila in smernice«, ki govorijo o tem, kako naj bodo članki oblikovani, ter tudi kako naj bo besedilo podano.

Ta pravila temeljijo predvsem na petih nespremenljivih stebrih:

• Wikipedija je enciklopedija
• Stališče je nepristransko
• Wikipedija je prosta enciklopedija
• Sledi pravilo dvoboja piscev
• Wikipedija nima strogih pravil

Kljub vsem tem pravilom opažamo, da v njih ni določena oblika člankov. Torej lahko vidimo, da je princip urejanja člankov, ki je omogočeno vsem obiskovalcem zelo uspešen.

Obstaja tudi Slogovni priročnik, ki je zapisan kot standard, po katerem se zgledujejo vsi sodelavci. Prav bi bilo, da bi se po tem priročniku zgledovali vsi, ki bi urejali članke, vendar lahko opazimo, da je slog člankov zelo različen, vendar ne predstavlja velike ovire pri samem brskanju med članki in na zadnje tudi ne pri sami strukturi. V slogovnem priročniku lahko zasledimo pravila, kako:

• navajamo literaturo
• citiramo
• pišemo zgodovinske obletnice
• datume
• zunanje povezave

Postopek objave nove teme je preprost in hiter. Novo temo lahko objavi kdorkoli, saj registracija ni Wikipedii ni potrebna. Seveda pa se pri urejanju vsebin zapiše vaš IP naslov. Če želimo, pa je na voljo tudi registracija, ki nam omogoča personaliziran pregled nad podatki, vmesnikom ter ostalimi funkcijami, ki se prilagodijo našim potrebam.

Wikipedia ima bogat urejevalnik besedila, ki poleg osnovnih funkcionalnosti (oblika besedila- razen velikosti, vrste pisave ter barve), ponuja tudi povezave do zunanjih strani, povezave do slik, možnost pisanja matematičnih funkcij, dodajanje skritih komentarjev, galerije slik, razpredelnic ter sklicev.

Če želimo dodati novo temo, gremo najprej na prvi strani na določeno kategorijo in se pomikamo po kategorijah, dokler ne najdemo želene in dodamo novo. Napišemo ime teme in potrdimo. Povezava se naredi avtomatsko. Če ključna beseda za to temo že obstaja, se bo preusmerila na to temo, drugače pa nam ponudi obrazec za podrobnejši opis teme. Tako lahko na hitro dodamo nove teme v le nekaj hitrih korakih. Pri dodajanju vsebine pa je postopek prav tako enostaven. Poleg želene vsebine kliknemo povezavo uredi in tako želeno vsebino spremenimo oz. dopolnimo. Lahko dodamo tudi nove povezave. Obstoječe ključne besede pa se same povežejo z njeno vsebino. Pri urejanju imamo možnost predogleda vsebine ter tudi prikaza sprememb.

Menim, da je tak pristop urejanja in dodajanja vsebine ključen za wikipedijino popularnost, vendar se mi zdi, da je tak princip tudi problematičen, saj lahko privede do raznih nepravilnih vpisov, ki so politično, rasno, reklamno ter kako drugače usmerjeni. Veliko ljudi zna to uporabiti kot orožje v svoj prid. Na primer politična stranka neke države bi lahko za drugo stranko vpisala ogromno nekih neresnic o rivalski stranki, in tako uporabnike, ki ne poznajo resničnega položaja prepričala, da naj ne volijo za njih.

Na drugi strani pa se v določenih državah izvaja poostreno pregledovanje objavljenih vsebin, kjer vse avtorje vsebin, ki pišejo proti državi in sistemu, ostro kaznujejo- ponavadi z zaporom. Menim pa da je takšen način nadzora omejevanje pravice do izražanja. Takšen nadzor vsebin se pojavljajo predvsem v komunističnih državah Azije- med njimi bi rad izpostavil Kitajsko, ki naj bi bila razvita in napredna država, vendar nam to prikazuje, kako so po drugi strani zaostali.

S tem pa se tudi izgubi prvotni moto Wikipedie, ki temelji predvsem na tem, da lahko vsi obiskovalci dostopajo do vseh resničnih in neprikritih vsebin, ter jih tudi urejajo.

Največja prednost Wikipedie je v tem, da je zastonj in tako jo lahko dnevno obišče na milijone obiskovalcev. Enciklopedije v papirni obliki pa izgubljajo na popularnosti, saj je iskanje podatkov po njih počasnejše in seveda dražje. Kajti ena dobra enciklopedija lahko stane okoli 80-100EUR ali tudi več. Tako se seveda večina odloči za cenejšo spletno različico, ki pa jo lahko tudi sami urejajo in dopolnjujejo. Je pa vsekakor pomembno, da se vsebine, ki so napačne, takoj popravijo, saj lahko v nasprotnem primeru pride do prebiranja napačnih informacij, kar lahko privede do raznoraznih problemov uporabnikov. To pa vsekakor ni sprejemljivo. Seveda se moramo zavedati, da je vpisana vsebina morda napačna. To je tveganje, ki naj bi ga sprejel vsak uporabnik.

Prav tako na popularnosti izgubljajo razni strokovni in nestrokovni seminarji, sej se veliko strokovne literature zapisuje v Wikipedio in tako lahko do nje dostopa vsak zelo hitro in kar je pomembno-zastonj.

Menim, da bodo ostali principi podajanja znanja kmalu izgubili boj proti internetu in spletnim enciklopedijam, predvsem zaradi hitrega dostopa želenih informacij, ter cene, ki se ne more primerjati s cenami knjig, seminarjev, ter predvsem strokovne literature, katere cene so proti internetu kar visoke. Omenil bi predvsem računalniško literaturo, kjer neka knjiga o programiranju stane krepko čez 25 €. Kar ni sprejemljivo za študente, ki smo tako ali tako vedno brez denarja. Sam se čedalje bolj opiram na spletno enciklopedijo, ostale principe pa postopoma opuščam.

Tako prihaja v ospredje elektronsko učenje, kar pomeni neomejen dostop do informacij na enem mestu. Seveda pa se s tem izgublja stik z zunanjim svetu ter družbo – to pomeni, da se čedalje manj družimo, manj hodimo v šolo, knjižnice.

V zaključku, lahko rečemo, da je Wikipedija uspešno prebrodila večino začetnih težav, in ji je vsekakor več kot uspešno uspelo združiti vse prednosti klasičnih enciklopedij, ter le-te z svojo brezplačnostjo ter prosto dostopnostjo celo preseči. Ampak kljub vsemu ne moremo mimo nekaj resnih težav predvsem vandaliziranja, ter splošne zanesljivosti informacij, zato je dobro, da se ob uporabljanju člankov z Wikipedije zavedamo, da navsezadnje gre za popolnoma odprt koncept ter jih tako vzamemo z vsaj malce rezerve.

• Pravila in smernice
• Urejanje strani
• Slogovni priročnik
• Pomoč:Vsebina