Jidiš
| Jidiš | |
|---|---|
| ייִדיש yidish | |
| Izgovarjava | ˈjɪdɪʃ |
| Materni jezik | Argentina, Avstralija, Avstrija, Belorusija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Kanada, Francija, Nemčija, Madžarska, Izrael, Latvija, Litva, Mehika, Moldavija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Rusija, Švedska, Ukrajina, Združeno kraljestvo, ZDA in drugje |
Št. maternih govorcev | (nedatirano število 1,5 milijona)[1] 11 milijonov L2 govorcev |
| Pisava | Hebrejska abeceda (Jidiš abeceda) |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Ukrajinska ljudska republika (1918-1921) Židovska avtonomna oblast, Rusija[navedi vir] |
Priznani manjšinski jezik | |
| Regulator | ni uradnega telesa; YIVO de facto |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | yi |
| ISO 639-2 | yid |
| ISO 639-3 | yid – vključene oznakePosamezne oznake: ydd – Vzhodni jidiš yih – Zahodni jidiš |
| Glottolog | yidd1255 |
| Linguasphere | 52-ACB-g = 52-ACB-ga (Zahod) + 52-ACB-gb (Vzhod); skupaj 11 varietet |
Jidiš (יידיש, jidiš ali אידיש, idiš, dobesedno »judovski«) je različica stare visoke nemščine s hebrejskimi koreninami. Govorijo ga judovske skupnosti po svetu. Za razliko od drugih germanskih jezikov, ki uporabljajo latinico, se jidiš zapisuje s hebrejsko pisavo.
Jezik izvira iz aškenaške kulture, ki se je približno od 10. stoletja dalje razvila v Porenju in se nato razširila v srednjo in vzhodno Evropo ter sčasoma na druge celine. V najzgodnejših virih se jezik imenuje מאמע - לשון (lošn, dobesedno »materni jezik«). Velik del svoje zgodovine je bil jidiš prvi jezik Aškenazov. Vzhodni in zahodni jidiš se najizraziteje razlikujeta po tem, da vzhodno narečje vsebuje številne besede slovanskega izvora. Medtem ko ima zahodni jidiš danes malo govorcev, je vzhodni jidiš še vedno razširjen.
Jidiš je matični jezik večine hasidijskih skupnosti po svetu, zlasti pred 2. svetovno vojno pa so ga govorili med judovskimi skupnostmi v Evropi.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Yiddish, Eastern, on Ethnologue. Retrieved 29 June 2013.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
